ZDA, 5. turneja - november 2003
1. dan: sobota, 01.11.2003
Ljubljana (SLO) – Paris (F) – Washington (DC) – Chantilly (VA)
Tudi peta turneja se je pričela na brniškem letališču. Ob 05:30 smo se zbrali v letališki stavbi in se prijavili za let preko Pariza v Washington. Začuda poteka odhod z Brnika pravočasno in brez zapletov. Ob 07:35 uri poletimo z letalom Airbus A-320 družbe Adria Airways proti Parizu. Na pariškem letališču Charles de Gaulle pristanemo ob 09:30 uri. Po pristanku se z letališkim avtobusom prepeljemo s Terminala 2B na Terminal 2E in pri tem napravimo cel krog po letališču. Letališče leži 23 km SV od Pariza v mestecu Roissy. Odprt je bil v letu 1974. Je glavno francosko mednarodno letališče. Kontrola pri vstopu v Terminal 2E, kjer so poleti čez Atlantik, je precej poostrena. Naprave za detekcijo so tako natančne, da piska že na gumb od jeansa. In če ti zapiska te premečejo do potankosti. Preko luže letimo z letalom Boeing 777-200 letalske družbe Air France, ki ima ob odhodu dobro uro zamude. Letalo je zelo udobno (vsak ima svoj monitor, več vrst filmov in nanizank, dobra hrana), pa vendar se 8 in pol ure vožnje kar vleče. Čas si krajšamo s pogovori pred vrati wc-ja ter z izpolnjevanjem ameriških vstopnih formularjev. Na mednarodnem letališču Dulles v Washingtonu pristanemo ob 13:30 po lokalnem času. Letališče so odprli leta 1962 in ga poimenovali po Johnu Fosterju Dullesu, ki je bil notranji minister v vladi predsednika Dwighta D. Eisenhowerja. Unikatni projekt je delo arhitekta Eera Saarinena. Kot običajno, je ob vstopu v ZDA velika gneča, saj se v isti prostor (imigration custum) nagnetejo potniki z vseh letov. Brez večjih težav opravimo vstopne formalnosti, le Maruša je morala na dodatni pogovor. Ker je v letošnjem letu že bila v ZDA, so jo dodatno zaslišali. Sledi prevzem prtljage, carinski pregled in že smo na izhodu, kjer nas pričakujeta nepogrešljiva Bob in Donna ter naš drugi dom na štirih kolesih znamke Dodge.
Sledi prevoz do hotela AmeriSuites. Še ena v vrsti verig hotelov, v kateri pa še nismo bili nikoli nastanjeni. 10 km vožnje in že smo v mestecu Chantilly, ki pa se nahaja že v zvezni državi Virginia. Povsem na novo zgrajen hotel, z razkošno opremljenimi apartmaji, v prijetnem in mirnem okolju predmestja prestolnice Washington. Preko ceste se nahaja manjši nakupovalni center, v katerem pa je velik market in poštni urad. Slednji je še kako pomemben, saj na naši poti navadno ne naletimo na pošto. V ZDA pa samo tam prodajajo poštne znamke. Ko se namestimo po sobah, nam ostane le dobra ura za počitek.
Večer zapolnimo z ogledom NBA tekme Washington Wizards proti New Jersey Nets. Ob 17:00 uri se iz hotela odpeljemo do nam najbližje postaje metroja. To je bila končna postaja linije metroja. Tu parkiramo kombija in se z metrojem odpeljemo v center mesta. Vožnja traja kar dobre pol ure. Izstopimo na postaji Gallery Place, ki se nahaja tik pod dvorano MCI Center. Bob je že vnaprej (preko interneta) rezerviral vstopnice. Polna cena vstopnice je sicer 50$, vendar smo dobili 50% popust tako, da plačamo le 25$. Donna dvigne vstopnice in že vstopamo v areno, kjer je še lansko sezono igral Michael Jordan. Sedimo v zgornjem sektorju. Tekma ni nič posebnega. Zmagajo seveda gostje iz New Jerseya, saj za njih igra Jason Kidd. Za vse novinke turneje pa je bil ogled takšne prireditve nekaj atraktivnega. Po tekmi se prav na hitro odpravimo po isti poti v hotel, kjer utrujeni po več kot 24 urnem potovanju v trenutku zaspimo.
2. dan: nedelja, 02.11.2003
Washington (DC)
Zgodnje bujenje, hotelski zajtrk nato pa na ogled mesta. Pot je podobna včerajšnji, le da se z metrojem peljemo dve postaji dlje. Izstopimo na glavni železniški postaji Union Station. Union Station je projektiral arhitekt Daniel Burnham. Ob otvoritvi leta 1907 je bila to po površini največja zgradba v ZDA. Zavzema kar 81 hektarov. Seveda je bila tudi največja železniška postaja na svetu.
Po razglasitvi neodvisnosti leta 1776 ZDA niso imele glavnega mesta. Kongres se je sestajal v osmih različnih mestih. Leta 1789 glavno mesto postane New York, leto kasneje pa to vlogo prevzame Philadelphija. Leta 1790 Kongres sprejme sklep o ustanovitvi 10 kvadratnih milj velikega upravnega središča. Odločitev o lokaciji Kongres prepusti prvemu predsedniku ZDA Georgu Washingtonu. Slednji se je odločil za lokacijo v bližini svojega doma na levem bregu reke Potomac med zveznima državama Maryland in Virginija. Francoski arhitekt Peirre l'Enfant je bil izbran, da pripravi načrt novega mesta. Njegova zamisel je bila postavitev obeliska (Washington Monument), Kongresa (U.S. Capitol Building), predsedniške palače (White House) ter avenije (The National Mall). Leta 1800 sta bili zgradbi U.S. Capitol in White House zgrajeni do te mere, da sta lahko pričeli z delom. Med ameriško-angleško vojno so leta 1814 Angleži zasedli Washington in požgali U.S. Capitol ter White House. Zgradbi so obnovili šele v letih med 1817 in 1824. Večino upravno-administrativnih zgradb, parkov in spomenikov po katerih je danes mesto znano, je bilo zgrajeno v 20. stoletju.
Na postaji kupimo karte za krožni ogled mesta z avtobusom. Ker pa nam je avtobus odpeljal »pred nosom«, se do Capitola, ki je prva postaja ogleda, odpravimo kar peš. Na vrhu 30 m visoki vzpetini Capitol Hill stoji zgradba Kongresa United States Capitol. Predsednik George Washington je temeljni kamen zgradbe položil leta 1793. Projektant prvotne zgradbe, ki je bila dograjena leta 1812, je bil dr. William Thornton. Leta 1814 Capitol Building uniči požar. Obnovitvena dela potekajo po prvotnih načrtih Thorntona vse do leta 1829. Med leti 1851 in 1863 zgradbo razširijo na obeh krilih in ji dodajo 82 m visoko kupolo, ki spominja na kupolo katedrale Svetega Petra v Rimu. Na vrhu kupole postavijo skulpturo svobode (Statue of Freedom). Pravzaprav je to bronasti kip indijanke plemena Sakakawea. 450 kg težak ter 3 in pol metra visok kip je delo kiparja Leonarda Crunella. Zadnja prenova zgradbe Capitola sega med leta 1958 in 1962, ko so prenovili zahodno fasado, pred katero zaprisežejo novo izvoljeni ameriški predsedniki. U.S. Capitol obkroža 28 hektarov velik park, ki ga je projektiral Frederick Olmsted. V parku je mnogo veličastnih starih dreves, fontan in skulptur. Žal je zgradba ameriškega Kongresa ob nedeljah zaprta za oglede, zato nismo videli notranjosti.
V bližini Capitola, kjer sta tudi zgradbi Kongresne knjižnice in vrhovnega sodišča.
Vrhovno sodišče Supreme Court of the U.S. je kot antični tempelj zasnoval arhitekt Gilbert Cass. Zgrajen je bil v letih med 1929 in 1935. Skulpturi ob vhodu v sodišče (Contemplation of Justice in Authority of Law pa je izdelal kipar James Earle Fraser.
Kongresna knjižnica Library of Congress je bila ustanovljena leta 1800 in se je prvotno nahajala v stavbi Kongresa. Po zgledu pariške opere so novo zgradbo knjižnice zgradili v renesančnem stilu. Po načrtih Johna Smithmayerja so stavbo dokončali v letu 1897 in jo poimenovali po Thomasu Jeffersonu. Je največja knjižnica na svetu, v kateri hranijo več kot 90 milijonov knjig. Med drugim tudi originalen izvod Gutenbergove Biblije. Pred stavbo je vodnjak Neptune Fountain, ki ga je izdelal kipar Roland Hilton Perry.
Tu ustavimo naslednji bus, čeprav nismo ravno na postaji. Šofer nad tem ni bil ravno navdušen, a je vseeno ustavil. Na naslednjih postajah se ekipa razdeli na več skupin, glede na interes ogledov. Prvi jo mahnejo do Pentagona in ker žilica ne da miru, pokukajo tudi v Macy's, drugi se z busom odpeljejo preko reke Potomac v zvezno državo Virginia do vojaškega pokopališča Arlington in nato na ogled muzejev Smithsonian Museums. Maruša pa je šla na ogled univerze Georgetown.
Ob reki Potomac, na njenem desnem bregu, v zvezni državi Virginia leži vojaško pokopališče Arlington (National Cemetery of the U.S.). Pokopališče se razprostira na 252 hektarih, kjer je pokopano več kot 275.000 pripadnikov vseh rodov ameriške vojske. Pokopališče je nastalo v času ameriške državljanske vojne. Tedaj je bilo to območje v lasti družine Parke Custis, katere hčer Mary se je poročila z generalom Robertom E. Leejem. Potem, ko je leta 1861 general Lee zavrnil ponudbo, da bi vodil vojsko Unije in je prevzel poveljstvo južnakov, je zapustil posest in Arlington House. Kmalu zatem so posest zavzeli Unionisti in tu vzpostavili poveljstvo severne armade. Ob pomanjkanju primernih površin za pokop vse številčnejših žrtev državljanske vojne, je leta 1864 takratni obrambni minister Edwin Stanton, določil območje 81 hektarov posesti Arlington za vojaško pokopališče. Do konca vojne je prostor zapolnilo že 16.000 grobov. Danes upravlja s pokopališčem (in je tudi lastnik) U.S. Army, ki je leta 1883 družini Lee izplačala 150.000 $, kot odškodnino za odvzeto zemljišče. Najbolj obiskani točki pokopališča sta nedvomno grob ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja ob katerem gori večni ogenj in grob neznanega vojaka, kjer je skozi vse leto postavljena častna straža. Posebna atrakcija je menjava te straže, ki se izvrši ob vsaki polni uri. Ob robu pokopališča stoji tudi spomenik Ameriškim marincem U.S. Marines Corps War Memorial. Spomenik je bil navdihnjen z ikonično fotografijo šestih marincev iz leta 1945, ki so med bitko na otoku Iwo Jima v drugi svetovni vojni dvignili ameriško zastavo na gori Suribachi.
Po ogledu pokopališča se vrnemo preko reke Potomac in se ustavimo ob zgradbi Lincoln Memorial. Zgradba je zgrajena iz belega marmorja, je v obliki grškega dorskega templja in vsebuje veliko sedečo skulpturo Abrahama Lincolna ter napise njegovih dveh najbolj znanih govorov. Zgradili so jo v letih 1914-22. Zgradba je posvečena 16. predsedniku ZDA Abrahamu Lincolnu. Po vzoru atenskega Partheona jo je projektiral Henry Bacon. Šest metrov velik kip sedečega Abrahama je izdelal kipar Daniel Chester French.
V parku, ki se razteza od zgradbe Lincoln Memorial do obeliska Washington Monument je vrsta spominskih obeležij v spomin vojnim žrtvam. Vietnam Veterans Memorial Park so zgradili v letu 1982 po načrtih 21-letne študentke Yale University Maye Ying Lin. Posvečen je 58.209 umrlim in pogrešanim v vietnamski vojni v letih od 1959 do 1975, katerih imena so vklesana v dveh granitnih ploščah. Vsaka od njiju je dolga 75 m. V najvišji točki pa zid (Wall), kot spomenik imenujejo, meri 2,6 metra. Črni granit je iz indijskega mesta Bangalore.
Ob vhodu k zidu stoji kip The Three Serviceman, ki predstavlja vojake različnih rodov ameriške vojske.
V letu 1984 so v parku postavili tudi kip Vietnam Woman's Memorial v počastitev 265.000 prostovoljk, ki so služile v Vietnamu. Skulpturo je izdelala Glenna Goodacre.
Korean War Memorial je posvečen vsem sodelujočim v korejski vojni, ki je trajala v letih med 1950 in 1953. Spomenski park so postavili leta 1995. Predstavlja četo vojakov v polni bojni opremi, ki se odpravlja v boj. Skulpture pa je izdelal kipar Frank Gaylord
Že smo pri obelisku Washington Monument, za katerega temelje so položili že v letu 1848, a so ga zaradi finančnih težav dokončali šele leta 1884. Postavljen je bil v čast prvega predsednika ZDA Georga Washingtona. Zgrajen je po načrtih Roberta Millsa. Z 169 metrov visokega obeliska, zgrajenega iz belega marmorja, je čudovit razgled nad mestom. Na vrh se nismo povzpeli, saj je bila vrsta za vstop predolga. Obelisk je najvišja zgradba v mestu in bo to tudi ostala, saj to določa zakon.
Park The National Mall je star, kot je staro mesto. V njem je 35 različnih fontan ter preko 5000 dreves ameriškega bresta in japonske češnje. Del parka so tudi zgradbe muzejev in galerij. Večina le-teh je v sklopu Smithsonian Institution, ki je bila ustanovljena leta 1846. Donator je bil angleški znanstvenik James Smithson. Prva zgradba Smithsonian Castle je bila zgrajena leta 1855. Nedvomno je najbolj obiskan muzej letalstva The National Air and Space Museum, ki je bil ustanovljen v letu 1946. V sedanji zgradbi, je od leta 1976. Med razstavljenimi eksponati je tudi letalo bratov Wright - Flyer I., letalo Charlesa Lindenberga - Spirit of St. Louis, s katerim je preletel Atlantik ter X1, prvo nadzvočno letalo.
Ogled mesta zaključimo pri White House, kamor pridemo po Pennsylvania Avenue. White House je uradna rezidenca ameriškega predsednika. V originalu je bila zgrajena leta 1792 po načrtih Jamesa Hobana, uničena s strani angleške vojske leta 1814 in renovirana v letu 1818. Pred severnim vhodom stoji 24 metrov visoka skulptura iz leta 1924, ki predstavlja spomin na žrtve iz I. svetovne vojne.
Zberemo se pri naših dveh kombijih na končni postaji metroja. Čudovit, sončen dan smo dobro izkoristili. Seveda ob dogovorjeni uri niso bili prisotni vsi. Ko se prikažejo tudi vsi zamudniki, se odpeljemo na kosilo oziroma na večerjo. Naselje Fairfax, kjer se nahaja samopostrežna restavracija Old Country Buffet, leži nekje na pol poti med našim hotelom in postajo metroja. Po obilni večerji se vrnemo v hotel. Pred spanjem še skok na vrček piva v bližnji bar.
3. dan: ponedeljek, 03.11.2003
Washington (DC) – Hampton (VA)
Po zajtrku natovorimo prtljago in se odpeljemo iz Washingtona, mimo Richmonda, v 300 km oddaljeno mesto Hampton. Vreme se pooblači. Po štirih urah vožnje se pripeljemo na vzhodno obalo Virginije. V Hamptonu se nastanimo v hotelu La Quinta.
Mesto Hampton je nastalo v letu 1620, ustanovili pa so ga prvi angleško govoreči priseljenci. Tega leta so ustanovili tudi St. John's Episcopal Church, ki velja za najstarejšo anglikansko cerkev v ZDA. Danes ima mesto okoli 140.000 prebivalcev.
Po uri odmora v hotelu, se odpeljemo na kosilo. Imamo srečo, saj se samopostrežna restavracija Old Country Buffet nahaja v manjšem nakupovalnem središču Todd Center, ki je le slab kilometer oddaljen od hotela. Po kosilu sledi kratek počitek nato pa odrinemo na trening v dvorano Old Dominian University, ki se nahaja v mestu Norfolk. Mesto Norfolk je bilo ustanovljeno v letu 1682 in ima 234.000 prebivalcev. Do tja je dobre pol ure vožnje. Del poti nas vodi tudi skozi tunel pod Atlantikom. Tu se nahaja največja vojaška baza ameriške mornarice in tudi poveljstvo severno-atlantske zveze NATO. Mesto se ponaša z muzejem posvečenem življenju in delu legendarnega generala ameriške vojske Douglasa Macarthurja. Le-ta se nahaja v zgradbi nekdanjega sodišča in mestne hiše, ki je bila zgrajena leta 1850. V mestu je tudi Attucks Theater iz leta 1919. Je najstarejše gledališče v ZDA, ki so ga zgradili, posedovali, upravljali in vzdrževali v celoti samo afro-američani. Posebna atrakcija mesta je dvorana Scope Arena, zgrajena leta 1972.
Pred pričetkom treninga se sprehodimo po campusu univerze in si ogledamo univerzitetno trgovino. Old Dominian University je javna, raziskovalna univerza, ki je bila ustanovljena leta 1930 kot Norfolk Division of the College of William and Mary Polytechnic Institute. Po treh desetletjih razvoja leta 1962 postane samostojna ustanova in si leta 1969 pridobi univerzitetni status. Univerza se razprostira na 76 hektarih, vpetih med rekama Elizabeth River in Lafayette River. Na univerzi se letno izobražuje 20.000 študentov. Old Dominian University je članica NCAA Division I in Colonial Athetic Association Conference. Po ogledu se odpeljemo do večnamenske športne dvorane Ted Constant Convocation Center, v kateri je prostora za 8.300 obiskovalcev. Opravimo prvi trening z ameriškimi (manjšimi) žogami. Po treningu sledi povratek v hotel. Za lačne skočimo preko ceste in prinesemo nekaj pic za večerjo.
4. dan: torek, 04.11.2003
Hampton (VA) - Norfolk (VA)
Ob pol devetih se dobimo na zajtrku, nato pa se odpeljemo v bližnje nakupovalno središče Coliseum Mall Hampton, kjer preživimo prosto dopoldne. Sledi kosilo v že znani restavraciji Old Country Buffet« in nato počitek v hotelu. Zatem se odpravimo v Norfolk na prvo tekmo naše turneje proti Old Dominian University. Pretirane gneče na cestah ni bilo tako, da po dobre pol ure vožnje prispemo v dvorano.
Organizacija tekme je na zelo visokem nivoju, saj je domača ekipa zadnjih 10 let prvak Conference Colonial Athletic Association in s tem tudi udeleženec zaključka tekmovanja 64 najboljših ekip NCAA. Domači fizioterapevti poskrbijo za naše poškodovane igralke. Po ogrevanju sledi spektakularna predstavitev igralk in izmenjava daril. Tekmo smo dobro pričeli, povedli s 7:2 in domačo trenerko primorali k prvi minuti odmora. Do sedme minute smo še držali priključek, nato pa smo popolnoma popustili in v petih minutah je razlika narasla na 20 točk. Tudi v drugem polčasu nam met ni uspeval in razlika se je iz minute v minuto večala. Domača ekipa je zelo dobro izkoristila naših 36 napak ter superiornost v skoku in tekmo zaključila z rezultatom 107:44. Pri naših sta nekoliko izstopali le Ajda (17 točk) in Škofy (9 točk), pri domačih pa nezaustavljiva Monique Coker (38 točk in 15 skokov). Med tekmo so se vrstili nastopi navijaške skupine in univerzitetnega benda. Tekmo si je ogledalo 2.433 gledalcev. Po tekmi se trenerji zadržimo v daljšem pogovoru. Trenerka Wendy Larry nam predstavi svoje poglede na delo ženske košarkarske ekipe. Ker po tekmi ni bilo pogostitve, se na poti proti hotelu ustavimo v Pizza Hut in kupimo štiri velike pice, ki si jih privoščimo v lobiju hotela. Ob tem analiziramo tekmo in se dogovorimo za program naslednjega dne.
5. dan: sreda, 05.11.2003
Hampton (VA) – Greensboro (NC)
Zgodnje vstajanje in zajtrk. Do osme ure že natrpamo kombija in se odpeljemo v zvezno državo Severna Karolina, točneje v mesto Greensboro. Po dobrih petih urah vožnje ter prevoženih 400 km prispemo na cilj.
Na tem območju so bili prvi priseljenci v večini Nemci, Waležani, Irci in Škoti. Prve naselbine pa so nastale v letu 1740. Leta 1781 je ameriški general Greene s pomočjo lokalnih prebivalcev tu izbojeval bitko proti angleški vojski. V njegovo čast so tedanji prebivalci leta 1807 mesto poimenovali po njem. Danes je v mestu 232.000 prebivalcev.
Po prihodu v mesto se ustavimo na kosilu, ki je tokrat v restavraciji Golden Coral Buffet & Grill. Je nekoliko dražja varianta nam že znane verige Old Country Buffet, zato pa ima nekaj več izbire slastnih artiklov. Po obilnemu kosilu nadaljujemo do hotela. Tokrat stanujemo v hotelu Fairfield Inn – Greensboro. Po namestitvi sledi krajši počitek, nato pa se že odpravimo na drugo tekmo turneje. Naš današnji nasprotnik je podružnica slovite univerze University of North Carolina Greensboro.
University of North Carolina je javna in raziskovalna univerza ustanovljena leta 1789 v mestu Chapel Hill in je ena izmed treh najstarejših univerz v ZDA. Ima 17 podružnic. V Greensboru je bila ustanovljena leta 1891. Razprostira se na 81 hektarih, letno pa jo obiskuje okoli 14.000 študentov. Najstarejša zgradba campusa Julius I. Foust Building izvira iz leta 1891. Pred tekmo smo obiskali tudi univerzitetno trgovino, ki se nahaja v zgradbi Walter C. Jackson Library (1950). UNCG je članica NCAA Division I. in Southern Conference.
Organizacija tekme ni bila na posebno visokem nivoju, zato pa so bili vsi izredno prijazni in ustrežljivi. Pred ogrevanjem polovica naše ekipe obišče domačega fizioterapevta. Drugo tekmo smo pričeli zelo dobro. Fantastična obramba na obeh straneh je pripomogla k nizkemu rezultatu, a še vedno za nas fantastičnih 17:17 ob koncu prvega polčasa. V drugem polčasu nismo zdržali visokega ritma domačink in ob slabemu procentu zadevanja kaj hitro zaostali. Končni rezultat je bil 27:66. Naši najboljši sta tokrat bili Sandra (9 točk) in Špela (8 točk), pri domačih pa Jacinda Lambert (16 točk) in Amanda Eaton (15 točk). Tekmo v dvorani Fleming Gymnasium (1989), ki lahko sprejme 2.300 gledalcev, si je ogledalo skromno število gledalcev. Le 171, kar je za nas bilo majhno presenečenje, saj navadno boljše ekipe spremlja precej večje število gledalcev. Dogajanja na in ob igrišču je popestrila tudi navijaška skupina. Po tekmi so nam v garderobo prinesli pice.
6. dan: četrtek, 06.11.2003
Greensboro (NC) – State College (PA)
Ponovno zgodnji zajtrk, saj se že ob osmi uri odpravimo na najdaljše potovanje turneje. Danes smo prisotni kar v petih ameriških zveznih državah. Od mesta Greensboro, ki je v Severni Karolini nas pot vodi po avtocesti I-77, kjer prestopimo mejo z Virginijo. Nato nadaljujemo po avtocesti I-81 mimo mest Blacksburg in Roanoke do Harrisonburga, kjer se ustavimo za kosilo. Tudi tokrat je naš gostitelj restavracija Golden Coral Buffet & Grill. Pot nadaljujemo skozi dolino Shenandoah Valley ob istoimenski reki in pri mestu Winchester prestopimo mejo Zahodne Virginije. Po dobrih 45 km smo že v državi Maryland. Tudi vožnja skozi zvezno državo Maryland je kratka, saj smo že po 25 km v Pennsylvaniji. Od tu pa je še dobrih 160 km mimo Harrisburga do cilja v mestu State College. V hotel Ramada Inn – State College prispemo ob pol osmih zvečer po 880 km vožnje. Po namestitvi se zapeljemo do najbližjega supermarketa, kjer se založimo s hrano in pijačo. Po vrnitvi v hotel se, utrujeni od dolge vožnje, veselimo mehkih postelj. A še pred spanjem trenerja obiščeta zanimivo dekoriran hotelski bar in si privoščita vrček piva.
7. dan: petek, 07.11.2003
State College (PA)
Mesto State College leži v dolini Nittany Valley. Že leta 1784 pa se tu naselijo prvi priseljenci. Mestne pravice pridobi leta 1855. Danes v mestu prebiva 42.000 ljudi.
Privoščili smo si nekoliko daljše spanje, saj zajtrk ni bil vključen, zato je zanj vsakdo poskrbel sam. Nato smo se odpeljali do nakupovalnega centra Nittany Mall in prosto dopoldne preživeli v šopingu. Za kosilo tokrat izberemo restavracijo Ponderose Steak House. Po kosilu sledi počitek v hotelu, potem pa se odpravimo na najtežjo tekmo turneje. Naš današnji nasprotnik je Pennsylvania State University.
Ustanovitev Pennsylvania State University sega v leto 1855, ko je general James Irving lokalnim oblastem daroval 81 hektarov veliko zemljišče. Prva ustanova se je imenovala Farmer's High School of Pennsylvania. Leta 1862 se le-ta preimenuje v Agricultural College of Pennsylvania in nato leta 1874 še v Pennsylvania State College. V letu 1953 ustanova pridobi univerzitetni status in postane Pennsylvania State University. Danes je Penn State državna raziskovalna in ena izmed Top 5 najboljših ameriških univerz. Je tudi ena največjih, saj se razprostira na 3.000 hektarih in skupno z okoliškimi kampusi na njej letno študira okoli 80.000 študentov. Univerzitetni campus si nismo uspeli ogledati, saj smo prispeli direktno na tekmo. Pennsylvania State College je članica NCAA Division I. in Big Ten Conference.
Kaj pomeni košarka v ZDA doživiš šele takrat, ko igraš proti vrhunski ekipi ameriške univerzitetne lige. Brezhibna organizacija tako rekoč trening tekme se lahko kosa s finalom kateregakoli evropskega pokala. Vrhunsko opremljene slačilnice, posebna luksuzno opremljena garderoba za trenerje in seveda velika dvorana, ki sprejme 16.500 gledalcev so osnovni pogoji za vrhunsko predstavo. Pri organizaciji tekme dobesedno poskrbijo za vse. Med drugim tudi za osebnega stražarja glavnega trenerja gostujoče ekipe. Veličina objekta in vsa spremljajoča dejavnost je pošteno zatresla kolena igralk naše ekipe. Po ogrevanju se je vse začelo s spektakularno predstavitvijo obeh ekip. Zatemnitev dvorane in snop svetlobe reflektorjev sta spremljala univerzitetna godba in navijaška skupina. Pred 4.706 gledalci smo tekmo z najmočnejšo ekipo turneje, ki je pred sezono rangirana na osmo mesto celotne lige NCAA, odlično pričeli in povedli s 5:2. V 12. minuti smo še vedno držali priključek in zaostajali samo 7 točk. Nato pa smo popustili in domača ekipa je ušla za 17 točk. Do polčasa se je razlika povzpela že na 22 točk. Rezultat polčasa 29:51. Tudi začetek drugega polčasa ni bil dober, saj nikakor nismo uspeli zadeti medtem, ko je domača zvezdnica Kelly Mazzante zadevala iz vseh pozicij. Po šestih minutah igre smo pri rezultatu 32:66 le vzpostavili ravnotežje na igrišču in zadnji del tekme dobili z 21:19 ter tako le popravili vtis. Končni rezultat 53:94. Naša najboljša igralka je bila ponovno Ajda, ki je dosegla 11 točk (8 skokov), sledili pa sta ji Špela 9 točk in Sandra 8 točk. Pri domačih Mazzante 29 točk in Brown 18 točk. Tokrat sodniki niso najbolje opravili svojega dela. Bilo je kar veliko sumljivih odločitev v korist domačega moštva.
Med tekmo nas je glasno vzpodbujala prijetna gospa s transparentom Slovenija. Po tekmi smo v pogovoru z njo izvedeli, da je slovenka, ki se je poročila v ZDA in v teh krajih prebiva. Je Ljubljančanka in vsako leto pride v Slovenijo. Po tekmi je, za oba glavna trenerja in povabljene igralke, sledila obvezna tiskovna konferenca, na kateri je bilo polno novinarjev in snemalcev. Nato pa je sledil še sprejem s sendviči in pijačo. Vrnemo se v hotel in igralke se odpravijo spat. Vodstvo odprave in trenerja pa še na požirek v hotelski bar. Zelo zanimiva je dekoracija bara, ki jo sestavljajo eksponati znanih osebnosti: športnikov, pevcev ali igralcev. Vsak eksponat ima podpis ali celo certifikat o avtentičnosti.
8. dan: sobota, 08.11.2003
State College (PA) – Blacksburg (VA)
Ponovno zgodnje vstajanje. Vsak poskrbi za svoj zajtrk in že smo na cesti. In to ponovno na avtocesti I-81, kajti vračamo se po isti poti, kjer smo se vozili že v četrtek. Z nekaj postanki v devetih urah prevozimo okoli 600 km. Tako pozno popoldan prispemo do hotela Amerisuites v mestu Blacksburg. Namestimo se po sobah in se odpeljemo na kosilo oz. večerjo. Tokrat se lotimo pic, saj večerjamo v Pizza Inn Buffet, kjer si poleg pice lahko postrežeš tudi s solato in sladicami. Po večerji sledi še krajši dve in pol urni šoping v bližnjem manjšem nakupovalnem središču, nato pa se vrnemo v hotel.
9. dan: nedelja, 09.11.2003
Blacksburg (VA)
Danes je nedelja. Vstajanje je nekoliko kasneje in vsak si sam določi uro zajtrka. Ponudba je nekoliko bogatejša kot običajno. Dopoldan preživimo kar v hotelu, saj je danes tekma že ob 14:00 uri. Četrto tekmo turneje igramo proti sloviti Virginia Tech University.
Mesto Blacksburg je nastalo, ko je leta 1797 William Black na tem območju daroval 15 hektarov zemlje, ki so jo razdelili na 16 kvadratov. Leto kasneje je tu živelo 30 družin. Leta 1850 je bilo v Blacksburgu 333 prebivalcev. Danes jih tu živi več kot 40.000. Njihov glavni vir zaslužka je univerza Virginia Tech.
Virginia Tech University je bila ustanovljena leta 1872 kot Virginia Agricultural and Mechanical College. Danes je ena izmed Top 50 največjih javnih in raziskovalnih univerz v ZDA. Glavno področje študija na Virginia Tech je veterina in agroživilstvo. Poleg 1000 hektarov velikega campusa, ima univerza še 700 hektarov veliko agroživilsko raziskovalno farmo. Poseduje pa tudi lastno letališče. Letno na univerzi študira preko 25.000 študentov. Virginia Tech University je članica NCAA Division I. in Big East Conference.
Iz hotela odidemo ob 12:00 uri. Naša današnja postava je nekoliko oslabljena, saj Sandro boli hrbet, Natalija pa ima prebavne motnje. Današnji nasprotnik je na papirju druga najmočnejša ekipa naše turneje. A organizacija prireditve ni bila na ravni njihove konference. Tekmo nismo dobro začeli. Domačinkam smo dovolili, da so povedle z 10:2. V sedmi minuti smo razliko sicer znižali na 6 točk (17:11), vendar je bilo to tudi vse za danes. V naslednjih desetih minutah smo zadeli samo dva prosta meta in rezultat se je povečal na 41:13. Prvi polčas smo izgubili z rezultatom 53:19, drugega pa 40:17. Končni rezultat tekme 93:36. Naša najboljša igralka je bila Alenka, ki je dosegla 10 točk. Pri domačih je igralo le osem igralk in skoraj vse so dosegle več kot 10 točk. Najboljša je bila ruska reprezentantka Ieva Kublina, ki je dosegla 18 točk. Tekma je bila odigrana v dvorani Cassell Coliseum, ki je bila zgrajena leta 1962 in lahko sprejme 10.000 gledalcev. Našo tekmo si je ogledalo nekaj več kot 2.000 gledalcev. Po tekmi so nam v garderobo prinesli pice in pijačo.
Ob vračanju v hotel smo se ustavili še v krajšem šopingu in sicer v trgovini Walmart. Po prihodu v hotel so igralke odšle na počitek, vodstvo odprave pa s taxijem na večerjo v steakhouse Bogen's, kjer so poskusili lokalne specialitete, kot je T-bone steak
10. dan: ponedeljek, 10.11.2003
Blacksburg (VA) ) – Greenville (NC)
Sveže ponedeljkovo jutro. Obeta se lep dan. Odhod že ob sedmi uri. Čaka nas 500 km dolga pot do mesta Greenville v zvezni državi North Carolina. Seveda na poti prečkamo kraje, kjer smo že bili: Roanoke, Martinsville, Danville, Durham in Raleigh. Po osmih urah vožnje prispemo pred hotel City hotel Bistro, ki je prava palača v malem. Po namestitvi v razkošnih apartmajih se odpeljemo na kosilo v Golden Coral. Po kosilu sledi počitek v hotelu in ob 17:15 uri odhod na peto tekmo turneje.
Mesto Greenville je bilo ustanovljeno v letu 1771 kot Martinsborough (po kraljevem guvernerju Josiahu Martinu). Leta 1774 mesto preselijo tri milje zahodno ob breg reke Tar. V čast generala ameriške revolucionarne armade Nathanaela Greena leta 1786 mesto spremeni ime v Greenville. Reka Tar je za mesto okno v svet, saj so po njej prevažali bombaž in tobak. Danes ima mesto Greenville 63.000 prebivalcev.
East Carolina University je bila ustanovljena leta 1907 kot East Carolina Teachers Training School, da bi zadostili potrebam učiteljskega kadra v vzhodnem delu zvezne države North Carolina. Ustanova leta 1947 postane College, v letu 1967 pa pridobi univerzitetni status. Danes je East Carolina University po velikosti četrta največja univerza v zvezni državi North Carolina. Razprostira se na 1.600 hektarih, letno pa jo obiskuje več kot 21.000 študentov. East Carolina University je članica NCAA Division I. in USA Conference.
Tudi peto tekmo turneje smo slabo pričeli in dovolili domačinkam, da so že v 4. minuti vodile z 11:2. Po minuti odmora smo naredili preobrat in v 7. minuti rezultat izenačili. Domača ekipa je tudi v nadaljevanju vodila, vendar za največ 6 točk. Po zaslugi Špele smo ob polčasu zaostajali le za dve točki (35:37). V drugem polčasu so domačinke ponovno povedle s 50:41. Nato pa je bila naveza Ajda-Sara v napadu nezaustavljiva in tekmo pripeljala do izenačenja. Ajda je v zadnjih sekundah tekme izkoristila bonus domačink in za zmago zadela oba prosta meta. Domačim v zadnjih treh sekundah ni uspelo zadeti tako, da smo tekmo dobili z rezultatom 68:66. Najboljši strelki sta bili Alenka in Ajda, ki sta dosegli po 13 točk, Sara je dodala 12 točk, Špela in Škofy pa po 7 točk. Najboljši domačinki sta bili Willis in Jackson s 15 točkami. Po tekmi smo v garderobi prejeli pice in pijačo. Po tekmi smo dolgo čakali Sašo, ki je v domovino pošiljala poročilo po elektronski pošti. Zataknilo se je pri uradni statistiki. Do 23:00 ure nam je le uspelo priti v hotel. Ker je bil preko ceste 24-urni nakupovalni center Walmart, so dekleta dobila nagradni dve urni izhod za šoping.
11. dan: torek, 11.11.2003
Greenville (NC) – Harrisonburg (VA)
Zajtrk v stilu hotelu - zelo razkošen. Ob osmi uri odidemo na pot, dolgo 485 km. Pot nas vodi skozi mesto Wilson, po avtocesti I-95 mimo Richmonda ter po avtocesti I-64 skozi Charlottesville do končnega cilja, mesta Harrisonburg. Vožnja je potekala dokaj tekoče, saj smo že ob 14:00 uri pred hotelom Days Inn – Harrisonburg. Po namestitvi gremo na kosilo v restavracijo Golden Coral Steak & Buffet Harrisonburg. V tej gostilni smo že tretjič. Ker danes ni tekme, si v popoldanskem času privoščimo daljši šoping v nakupovalnem središču Valley Mall.
12. dan: sreda, 12.11.2003
Harrisonburg (VA)
Danes si privoščimo daljši spanec. Zajtrk v hotelu je zelo minimalističen. Dopoldan se sprehodimo po mesto in trgovinah. Sledi kosilo v Golden Corral Buffet ter počitek pred tekmo.
Zametek mesta sega v leto 1737, ko se je tu, v dolini reke Shenandoah, naselil angleški emigrant Thomas Harrison s svojo družino. Že leta 1780 postane mesto Harrisonburg okrajno središče. Danes v mestu živi okoli 41.000 prebivalcev.
Šesto tekmo turneje igramo proti univerzi James Madison. Univerza je javna raziskovalna ustanova, ki je bila ustanovljena leta 1908 kot Woman's College imenovan State Normal and Industrial School for Women. Le-ta se leta 1924 preimenuje v State Teachers College in leta 1938 v Madison College (v čast četrtega predsednika ZDA). Prvič na College sprejmejo fante v letu 1946. Leta 1977 Madison College pridobi univerzitetni status in se preimenuje v James Madison University. Danes se campus razprostira na površini 200 hektarov, letno pa univerzo obiskuje 16.000 študentov. JMU je članica NCAA Division I. in Colonial Athletic Association.
Polni elana po zmagi nad ECU smo prikazali najboljšo igro doslej. James Madison University je ena boljših ekip konference CAA, a kljub temu so timsko delo, garanje v obrambi in odlična igra v napadu bile odlike naše igre v prvem polčasu. Še minuto pred koncem smo vodili za točko, nato pa zadnja dva napada odigrali nespretno. Ob trojki in dveh zadetih prostih metih so domačinke ob polčasu povedle z 39:35. Tudi drugi polčas smo igrali odlično in v 29. minuti zaostajali za vsega 6 točk. Nato pa so na sceno stopili sodniki oz. sodnice in dosojali očitno v korist domače ekipe. Z razmerjem osebnih napak 18:7 so osebe v črno-belih črtastih majicah poskrbeli, da je domača ekipa prišla do prednosti 15 točk. Zaradi protestov pri sodnikih si trener prisluži prvo tehnično napako v zgodovini gostovanj v ZDA. Končni rezultat tekme je bil 81:63. Najboljša pri naših Neva 12 točk in Alenka 9 točk, pri domačih pa Alexis in Brooks po 17 točk. Tekmo smo odigrali v dvorani Convocation Center, ki je bila dograjena leta 1982 in ima 6.400 sedežev. Na naši tekmi je bilo prisotnih le 265 gledalcev. Po tekmi nismo bili deležni pogostitve, zato se odpravimo nazaj v hotel. Dekleta niso imela nobene želje po hrani, zato pa se je vodstvo ekipe odpravilo v bližnji lokal Cheerdys, kjer si je privoščilo lokalne specialitete - žar na južnaški način (sesekljan zrezek z vinsko omako).
13. dan: četrtek, 13.11.2003
Harrisonburg (VA) – Winston-Salem (NC)
Naš kros country se nadaljuje. Ob osmi uri oddrvimo po avtocesti I-81 ter nato še po I-77. Šest uric vožnje in že smo v mestu Winston-Salem. Nastanimo se v hotelu La Quinta Inn and Suites. Sledi kosilo v Country Roadhouse Buffet and Grill. Po kosilu sledi počitek in priprava na zadnjo tekmo turneje.
Mesto Salem je bilo ustanovljeno leta 1766 in mesto Winston leta 1849. Združila sta se v letu 1913. Glavni vir zaslužka je tobak. Združeno mesto Winston-Salem je peto največje mesto zvezne države Severne Karoline. V njem živi 185.000 prebivalcev.
Naš zadnji nasprotnik je ekipa Univerze Wake Forest. Ima status privatne ustanove in je bila ustanovljena leta 1834 v mestu vzhodnega dela Severne Karoline Wake Forest. Leta 1956 se preseli v mesto Winston-Salem. Univerzitetni status si pridobi leta 1967. Je druga najmanjša univerza Severne Karoline, ki tekmuje v prvi diviziji NCAA - Atlantic Coast Conference. WFU je univerza najvišjega ranga za tehnološki razvoj v ZDA. Na univerzi vsako drugo leto nadgrajujejo računalniško opremo, ki po opravljeni diplomi postane last študentov. Letno WFU obiskuje 6.500 študentov.
Na zadnjo, sedmo tekmo turneje, se odpravimo ob 17:30 uri. Velika dvorana Joel Coliseum, ki sprejme 15.000 gledalcev, je bila zasedena, zato smo tekmo odigrali v manjši dvorani Reynolds Gymnasium, kjer sicer domuje odbojka. No, tudi nobene potrebe ni bilo za veliko dvorano, saj je tekmo spremljalo le 105 gledalcev. Pozna se nam utrujenost od napornih potovanj, še bolj pa od težkih nasprotnikov. Na današnji tekmi nista igrali Škofy in Natalija. V prvih petih minutah smo še držali priključek. Rezultat je bil 8:12. V naslednjih desetih minutah pa smo popolnoma popustili in domačinke so z delnim rezultatom 21:6 napravile razliko 20 točk. Rezultat polčasa je bil 24:42. V drugem polčasu smo se enakovredno upirali domači ekipi in rezultat se je vrtel okoli 20 točk razlike. V zadnjih treh minutah pa zopet popustili in končni rezultat tekme je bil 49:74. Najboljša strelka v naši ekipi je bila Ajda, ki je dosegla 8 točk, pri domačinkah pa Brown 16 točk ter Evans in Ferrell 14 točk. Po tekmi je sledil sprejem za vse udeležence tekme, na katerem so nam postregli s sendviči in pijačo. Domače igralke in trenerji so bili zelo prijazni in kar dve uri smo se zadržali v prijetnem pogovoru.
14. dan: petek, 14.11.2003
Winston-Salem (NC) – Washington (DC)
Zadnji dan turneje se prične z zgodnjim bujenjem. Ob 06:00 uri imamo zajtrk, sledi natovarjanje vseh mogočih kovčkov ter torb in ob 07:00 uri odpeljemo izpred hotela. Današnja tura, v dolžini 600 km, poteka po avtocesti I-40 do Durhama, nato po I-85 do Richmonda ter po I-95 do Washingtona. Na letališče Dulles International Airport se pripeljemo ob 14.00 uri. Poslovimo se od Boba in Donne. Verjetno je bilo to naše zadnje sodelovanje. V bodoče ne bosta več opravljala delo vodičev turneje. Po slovesu se odpravimo v vrsto za prijavo na let in oddajo prtljage. Prtljago, ki smo jo želeli odnesti s seboj na letalo, so nam temeljito izmerili. Navkljub njihovi pedantnosti pa balkanski iznajdljivosti le niso bili kos tako, da so se v potniški kabini peljali tudi kovčki, ki niso bili po predpisih. Po prijavi se s vlakcem odpeljemo do terminala B. Tu sledi temeljit osebni pregled skoraj vseh članov ekipe. Senzorji so naviti do maksimuma, saj zapiska že na gumbe jeansa. Končno se prebijemo skozi kontrolo in si poiščemo prostor v čakalnici. V dveh skupinah se odpravimo v Burger King na kosilo. Nekatere si še zadnjič privoščijo sladoled Ben & Jerry's. Sledi vkrcanje v letalo Boing 777-200 letalske družbe Air France in točno po urniku odletimo proti Parizu.
15. dan: sobota, 15.11.2003
Washington (DC) – Paris (FRA) – Ljubljana (SLO)
Let je minil mirno in po dobrih sedmih urah smo ob 06:30 uri pristali na letališču Charles de Gaulle v Parizu. Na transfer do Ljubljane smo moramo počakati skoraj štiri ure, zato si zopet poiščemo primeren kotiček za počitek in dremamo do vkrcanja. Pred vstopom na letalo nas ponovno temeljito pregledajo. Ob 10:15 uri končno poletimo z letalom Airbus A320 letalske družbe Adria Airways. Ob 12:00 uri pristanemo na brniškem letališču. Z nami srečno pristanejo tudi številni kovčki in torbe. Ob pogledu na slednje cariniki zamižijo na obe očesi. Po opravljenih carinskih postopkih pademo v objem domačih in se odpeljemo domov na govejo juhico z domačimi rezanci.
To je bila, iz vidika košarke, do sedaj daleč najbolj kvalitetna turneja. Igrali smo proti vrhunskim univerzitetnim ekipam, ki krojijo sam vrh tekmovanja NCAA. Po organizacijski plati pa turneja ni bila dobro pripravljena. Nepotrebna so bila dolga potovanja iz mesta v mesto povprek obeh zveznih držav (Virginije in Severne Karoline), še posebno zato, ker smo se po nekaj dnevih zopet vrnili v isto mesto. Z malo več domišljije in iznajdljivosti bi lahko bila turneja odlično pripravljena. Potovanja so se poznala tudi v naši igri, saj smo bili iz dneva v dan bolj utrujeni. Pa vendar smo na trenutke prikazali dobro košarko in tudi dobili eno tekmo. Poudariti velja tudi, da sodniki tokrat niso najbolje opravljali svojega dela. Imeli smo veliko pripomb ob kriterijih dosojanja osebnih napak. Spoznali smo glavno mesto ter jugovzhod ZDA. Tudi marsikaj smo nakupili, čeprav nakupovalni centri v tem delu niso bili tako založeni, kot so bila naša pričakovanja.
REZULTATI NAŠIH NASPROTNIKOV V SEZONI 2003-04:
Old Dominian University
- 1. mesto po rednem delu tekmovanja CAA Conference
- 1. mesto play off CAA Conference – ODU : George Mason University 85:81
- izpad v 1. krogu (najboljših 64) NCAA – ODU : Marquette University 64:67
- po koncu tekmovalne sezone rangirani na 30. mesto v ZDA
University North Carolina Greensboro
- 7. mesto po rednem delu SOCON Conference
- izpad v 1. krogu play off (11) SOCON Conference – UNCG : College of Charleton 50:59
Pennsylvania State University
- 1. mesto po rednem delu tekmovanja Big Ten Conference
- 2. mesto play off Big Ten Conference – PSU : Purdue University 58:59
- izpad v 4. korgu (najboljših 8) NCAA – PSU : University of Connecticut 49:66
- po koncu tekmovanja rangirani na 5. mesto v ZDA
- Jessica Brungo #16 pick na draftu WNBA (Connecticut Sun)
- Kelly Mazzante #18 pick na draftu WNBA (Charlotte Sting)
Virginia Tech University
- 8. mesto po rednem delu tekmovanja Big East Conference
- izpad v 2. krogu (najbojših 8) Big East Conference – VT : University of Connecticut 34:48
- izpad v 2. krogu (najboljših 32) NCAA - VT : Pennsylvania State University 48:61
- po koncu tekmovanja rangirani na 21. mesto v ZDA
- Ieva Kublina #31 pick na draftu WNBA (Indiana Fever)
East Carolina University
- 10. mesto po rednem delu tekmovanja USA Conference
- izpad v 1. krogu (14) USA Conference - Charlotte University 61:74
James Madison University
- 7. mesto po rednem delu tekmovanja USA Conference
- izpad v 2. krogu (najboljših 8) USA Conference – JMU : George Mason University 67:84
Wake Forest University
- 9. mesto po rednem delu tekmovanja ACC Conference
- izpad v 2. krogu (najboljših 8) ACC Conference – WFU : Duke University 59:77